Zaposlenim bi želeli izplačati del plače za delovno uspešnost, pa ne veste na kakšen način. Sprašujete se, ali pri izdaji obvestila delavcem o odmeri letnega dopusta upoštevate veljavno zakonodajo. Ali varujete osebne podatke delavcev?
Prepustite papirologijo našim STROKOVNJAKOM. Vi pa raje posežite po inovacijah, da boste še bolj v koraku s časom!
Želite več informacij ali podrobnejšo ponudbo?
Pogosta vprašanja in odgovori
Če gre za splošne akte, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela in obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, delodajalec sprejme splošni akt. Kadar se urejajo posamezne pravice, mora delodajalec spoštovati določbe Zakona o kolektivnih pogodbah in določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki določajo, da se posamezne pravice lahko urejajo v kolektivni pogodbi (npr. plačilo za delo, letni dopust, opravljanje drugega dela, odpovedni rok idr.).
Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sindikata, se s splošnim aktom delodajalca lahko določijo pravice, ki se skladno s tem zakonom lahko urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.
Delodajalec (razen tisti, ki ima deset ali manj zaposlenih) mora sprejeti akt o sistemizaciji delovnih mest, vsi delodajalci pa morajo sprejeti Izjavo o varnosti z oceno tveganja, Pravilnik o ugotavljanju uživanja alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc, Pravilnik o prepovedi mobinga in Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov.
Pravilnik o plačah, Pravilnik o delovnem času in Pravilnik o letnem dopustih niso obvezni, vendar pa vam omogočajo lažje izpolnjevanje obveznosti po predpisih o delovnih razmerjih in vas varujejo v primeru inšpekcijskega pregleda.
Postopek sprejemanja splošnega akta je odvisen od tega, za kakšen splošni akt gre in ali imate v podjetju organiziran sindikat oziroma svet delavcev. Skladno z 10. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) mora delodajalec predloge splošnih aktov delodajalca, s katerimi določa organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Ta lahko v osmih dneh poda svoje mnenje. V kolikor sindikat poda mnenje, se mora delodajalec do njega opredeliti. Kadar pri delodajalcu ni sindikata, lahko delodajalec s splošnim aktom določi pravice, ki se skladno s tem zakonom lahko urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Delodajalec pošlje predlog takšnega akta v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Če pri delodajalcu ni niti sindikata niti sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini takšnega akta obvestiti delavce pri delodajalcu na običajen način.