PKP8 je tukaj! Kakšne rešitve nam ponuja?

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) OZIROMA PKP8

Državni zbor je na seji 3. 2. 2021 sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19. V nadaljevanju predstavljamo nekatere rešitve zakona, ki izhajajo iz besedila zakona, poslanega Državnemu svetu.

1. Krizni dodatek za tiste, ki ga niso dobili izplačanega zaradi izplačila dela plače za poslovno uspešnost v mesecu decembru

Ne glede na prvi odstavek 85. člena ZIUPOPDVE delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Določbe se ne uporabljajo za zaposlene, katerim je bil krizni dodatek iz 85. člena ZIUPOPDVE že izplačan.

Z novo določbo so do kriznega dodatka tako upravičeni tudi tisti, ki ga za mesec december niso dobili izplačanega, ker se jim je v plačo za mesec november štel tudi del plače za poslovno uspešnost, ki je bil izplačan decembra.

2. Obvestilo Inšpektoratu RS za delo

Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o podatkih, ki so navedeni v zakonu, in sicer obvestilo iz vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.

Ukrep obveščanja Inšpektorata za delo se podaljšuje do 31.12.2021.

3. Spremenjena najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila za plače

Ne glede na četrti odstavek 144. člena in drugi odstavek 152. člena ZPIZ-2 je najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, minimalna plača.

4. Povračilo dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije

Delodajalec je za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov.

Za pridobitev subvencije delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal minimalno plačo ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS izplača  subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Za pravilnost izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja.

Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021.

Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo zakona.

5. Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni

Zakon ponovno uvaja kratkotrajno odsotnost zaradi bolezni; delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavec o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

Ukrep velja do 31. decembra 2021.

6. Začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo so upravičeni tisti delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje, določene za zakonom in jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021.

Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje za obdobje od 1. februarja do 30. aprila 2021. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Višina povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije lahko znaša 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno z Začasni okvirom ni presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje oziroma ustreznega zneska glede na sektor.

Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je povračilo nadomestila plače, kot je opredeljeno zgoraj, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.