Kaj prinaša 5. protikoronski paket za delodajalce in zaposlene?

V Uradnem listu RS, 152/20 z dne 23.10.2020 je bil objavljen Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19 (ZZUOOP) in je začel veljati 24.10.2020. Nekateri ukrepi se uporabljajo tudi za nazaj.

PKP5 zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture. V nadaljevanju predstavljamo tiste ukrepe, ki so najbolj pomembni za delodajalce in zaposlene.

1.    Kratkotrajna odsotnost delavca zaradi bolezni

Ne glede na druge določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu(kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni), in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnost zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni. Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne odsotnosti z dela zagotavlja v skladu v skladu s 137. členom ZDR-1 in določbami ZZVZZ.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije, postopek vlaganja zahteve pa podrobneje določi ZZZS.

Ukrep velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

2.    Čakanje na delo in delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa

Čakanje na delo

Podaljšuje se ukrep delnega povračila nadomestila plače delavce na začasnem čakanju na delo.

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po PKP 5 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

− neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

− delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,

− tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci iz prejšnjega odstavka, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci iz prejšnjega odstavka, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 % povprečne plače v preteklih treh mesecih), ne sme pa biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. decembra 2020.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je mogoče vložiti najpozneje do 15. decembra 2020. Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo PKP5 za obdobje od 1. oktobra 2020, lahko vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Vlada lahko ukrep podaljša največ za obdobje šestih mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021, pod pogojem, da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID19 (UL C št. 91 I z dne 20.3.2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4.4.2020 str. 1) podaljšan v leto 2021.

Obveznosti delodajalca

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače. V tem obdobju delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ.

Če delodajalec ravna v nasprotju z navedenimi obveznostmi, mora prejeta sredstva vrniti v celoti. Prav tako mora delodajalec mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

− prejemanja sredstev in

− po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja).

Subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa

Dodana je tudi možnost, da se podaljša ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa iz Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, in sicer je zakonu določeno, da lahko Vlada Republike Slovenije ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa s sklepom, ki ga izda najkasneje do 20. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021, pod pogojem, da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1) podaljšan v leto 2021.

3.    Karantena in višja sila zaradi obveznosti varstva otrok

Odreditev karantene

Poenostavljen je postopek napotitve v karanteno, in sicer je za napotitev v karanteno zaradi stika v pristojnosti NIJZ, za napotitev v karanteno zaradi prehajanja meja pa v pristojnosti Policije. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oz. Policija izroči osebi, ki je napotena v karanteno potrdilo o napotitvi v karanteno na domu neposredno ali ga posreduje v roku 72 ur.

Predlogi NIJZ oziroma Policije za napotitev v karanteno, glede katerih ministrstvo, pristojno za zdravje, na dan uveljavitve zakona še ni odločilo, od izdaje predloga pa je minilo več kot sedem dni, služijo kot dokaz v postopku uveljavljanja pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja interventne ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19. V teh primerih ministrstvo, pristojno za zdravje, odločb o odreditvi karantene ne izda.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena in najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Višina nadomestila

Eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva, je upravičen do nadomestila plače v skladu z interventnim zakonom. V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Delavec prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero je bila otroku odrejena karantena oziroma dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena.

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.

Višina nadomestila je za navedene primere naslednja:

–       delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu in mu je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu – 80 % nadomestilo plače,

–       delavec, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB ali interventnim zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca – 80 % nadomestilo,

–       delavec, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB ali interventnim zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu – nadomestilo plače, ki bi jo prejel, če bi delal (100 %),

–       delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi v zakonu navedenih osebnih okoliščin – 50 % nadomestilo plače,

–       delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 %.

Uveljavljanje pravice do povračila nadomestila plače

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti. Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu. Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi odrejene karantene ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva, za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.

Vlogo je v navedenem roku za vse primere odrejene karantene, ko je odločba izdana do 31. decembra 2020, mogoče vložiti do 31. decembra 2020.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene v skladu z ZNB in tem zakonom, ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje odrejene karantene delavca traja po tem datumu.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.

Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva, ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev.

V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi odrejene karantene delavcu delodajalec vlogi priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, delodajalec vlogi priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

4.    Testiranja na SARS-CoV-2 ne štejejo za boniteto

Ne glede na 39. člen ZDoh-2 se plačila delodajalca za testiranje delavcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto.

Ukrep velja do 30. junija 2021. Vlada lahko ta ukrep podaljša še za obdobje šest mesecev.

5.    Prostovoljno cepljenje proti sezonski gripi je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

V sezoni 2020/2021 je prostovoljno cepljenje proti sezonski gripi za vse zavarovane osebe za zdravstvene storitve pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS se stroški povrnejo iz sredstev proračuna Republike Slovenije.

Ukrep velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.